Čas je za jutranjo rutino. Umili ste zobe, zdaj pa je čas, da otroku uredite frizuro. Že, ko le primete krtačo, začne kričati in beži stran od vas. Otrok se ne želi česati. Poznana situacija?
Veste zakaj se otrok ne želi česati?
Ker so naši možgani en velik stroj za napovedovanje. Izven našega zavestnega razmišljanja potekajo različni procesi, ki ga izvajajo naši možgani in živčni sistem, da bi ugotovili, ali je okolje varno, nevarno ali življenjsko ogrožajoče. Nevrocepcija deluje avtomatično in ne vključuje zavestnega razmišljanja; naše telo nenehno pregleduje znake iz okolja, da bi se odločilo, kako se odzvati. Če bi bilo česanje prijetno, bi možgani telesu sporočili: »Lahko si miren in uživaš. Ni nevarnosti.«, če je v telesu zapisana izkušnja kot, da je česanje neprijetno in včasih tudi boleče, pošljejo telesu odziv: »brani se! Pojdi v boj beg. Prihaja neprijetnost«.
Otrok začne bežati, kričati, odrivati ali upirati. Glavna funkcija možganov je, da nas ohranjajo pri življenju in v dobrem energetskem stanju – homeostazi, ravnovesju. To se zgodi, ko na primer slišite zvok avta, ki drvi mimo vas, še preden ga vidite, telo odskoči. Dejanja niste načrtovali zavestno; vaši možgani so to storili namesto vas, da bi vas zaščitili.
Če ostanem pri konkretnem primeru. Veste, kaj je v takšnih situacijah vloga starša?
Da otroka skozi prva leta življenja podpre pri usvajanju rutine in skrbi zase. Ne v enem dnevu, ne na silo, ampak več let potrebujemo, da otrok ponotranji skrb zase. Če mu je česanje neprijetno, je naša skrb, da razvijamo in širimo okno frustracije. Kaj točno pomeni širiti okno frustracije? Da mu postopno pomagamo, da bo sprejel česanje in se na koncu tudi sam počesal. Torej širjenje kapacitete za neprijetnost. Na primer, lahko počeševa en del las, zvečer pa drugi del. Poskusite se izogibati: “Ker sem jaz tako rekla in me moraš ubogati. Če tudi ti ni všeč.” Seveda so prisotne tudi takšne situacije, a bodite pozorni, da niso prepogoste.
Spoštujte otrokove občutke glede česanja
Če otrok ne mara česanja ali ga to moti, starši upoštevajte otrokove občutke. To ne pomeni, da odnehate in česanje opustite. Pomembno je da poskušate razumeti, zakaj otrok ne mara česanja, in poskušati najti rešitve, ki bi bile sprejemljive za oba. Lahko se mu pridružimo v doživljanju: “Česanje ti res ni všeč. Včasih zna biti neprijetno.”
Ustavite neproduktivno pregovarjanje
In če se ujamete v vlečenje vrvi (“ne ne bom”, “ja pa boš”), se ustavite in stopite korak nazaj. Kasneje se vrnite k česanju. Lahko tudi rečete: “V redu. Dajva malo zadihat, se bova kasneje vrnila k česanju.” Večkrat se zgodi, da po malo premora in vzpostavljenem dialogu, otrok bolj sodeluje.
Lahko se na začetku na primer, z njim pogajamo, da bomo na primer počesali le en del las, enega pa zvečer. Počasi gradimo njegovo kapaciteto.
Igrivi predlogi, ko se otrok ne želi česati:
- Najprej počeševa punčko. Potem pa tebe.
- Lahko ti počešeš mene. Jaz bom pa tebe
- Ko rečeš “zelena” te češem, ko rečeš “rdeča” se ustavim (v odnosu z mojo hčero zelo pomaga)
- Lahko ima otrok glavnik s katero vmes češe dojenčka, ali pa še boljše – atija. 🙂
- Otrok sam izbere glavnik ali krtačo. Deklice izberejo špange ali gumice.
- Vem, da je pri moji hčeri pomagalo tudi, da mi je ona mazala noge s kremo, medtem, ko sem jo jaz česala.
- Medtem, ko vi češete, lahko partner otroku bere knjigo.
- Lahko se pretvarjate, da krtača “govori” ali da se lasje “upirajo” česanju in potrebujejo pomoč otroka.
- Morda imate posebno pesmi, ki jih pojete med česanjem, ali pa ustvarite lastno česalno himno.
Dobro pa je, da otroka spodbujamo k samostojnosti, da se začne česati sam.
Bodite nežni in prizanesljivi do sebe in do otroka. Pridružite se Programu za starše, kjer govorimo več o strategijah, mejah in razvijanju osebne starševske govorice.