V naši kulturi je zanikanje čustev in občutkov postalo tako običajno in ponotranjeno, da mnogi težko najdejo čustveno podporo pri svojih bližnjih. Torej osebo, ki bi bila sposobna sprejeti in zdržati s čustvi. Ne da bi jo čustva druge osebe preplavljala ali bi ji bilo ob tem nelagodno. Takšna izkušnja vodi v to, da pogosto ignoriramo ali zmanjšujemo pomen lastnih in tujih čustev. Kar pa ima lahko dolgoročne posledice na naše duševno zdravje. Ko nas družba nenehno spodbuja, da »pozabimo«, »nadaljujemo« ali se »zberemo«, smo ujeti v zanko. Torej čutimo, a se trudimo ne čutiti in skrivamo ranljivost. Vse to sovpada s kulturo in politiko v kateri živimo.

Razlogi za zanikanje čustev

Več dejavnikov prispeva k skrivanju in zanikanju čustev. Družbene norme, ki slavijo samokontrolo in trdoživost, pogosto vodijo v to, da se posamezniki izogibajo izražanju čustev. Tudijo se, da ne bi izpadli šibki ali preobčutljivi. Poleg tega nas kultura produktivnosti in nenehnega hitenja spodbuja, da čustva potlačimo. Torej, se osredotočimo na doseganje ciljev in opravljanje nalog. Mediji in družbena omrežja dodatno krepijo to miselnost s prikazovanjem popolnih življenj, kjer je prostor le za srečo in uspeh. Družba krepi in hvali produktivnost in uspehe, vendar na dolgi rok le ti ne prinašajo sreče in zadovoljstva, ampak še več praznine in izzivov v duševnem zdravju. Ter odnosih.

Bypass ali izogibanje čustvom

Bypass ali izogibanje čustvom je strategija, pri kateri posamezniki namesto soočanja s svojimi globokimi in pogosto bolečimi čustvi preusmerjajo pozornost na nekaj drugega. Ta proces lahko vključuje različne oblike preusmerjanja. Na primer duhovni bypass, kjer ljudje uporabljajo duhovnost, meditacijo ali pozitivno mišljenje kot način, da se izognejo težkim čustvom. Lahko vključuje tudi čustveni bypass, kjer se oseba raje osredotoči na reševanje težav, prekomerno delo, ali druge aktivnosti, da bi se izognila soočenju s težkimi občutki. V praksi se pogosto srečujem, da ljudje namensko vnašajo hvaležnost ali pozitivno mišljenje, kot strategijo za izogibanje težkim občutkom. Če ne zmorejo v določenem trenutku občutiti hvaležnost, se začnejo kriviti. Posledično se občutek tesnobnosti ali anksioznosti še bolj okrepi.

V kulturi, ki spodbuja optimizem, dosežke in samokontrolo, je lahko priznanje in izražanje bolečine, jeze ali žalosti videti kot slabost. Osebne izkušnje iz otroštva ali travmatični dogodki povečajo verjetnost, da se bo posameznik izogibal čustvom. Takšne izkušnje lahko sprožijo neprijetne spomine ali občutke nemoči.

Vpliv kapitalizma in individualizma

Kapitalizem, kot ekonomski sistem, temelji na tekmovanju, doseganju ciljev in maksimiziranju produktivnosti. Ta poudarek na uspehu in učinkovitosti pogosto pomeni, da so čustva, zlasti tista, ki se zdijo neprijetna ali motnja pri delu, lahko spregledana ali potisnjena v ozadje.

• Poudarek na samostojnosti: V individualistični družbi je pogosto cenjena sposobnost, da se posameznik spopada s težavami samostojno. Ta poudarek na osebni moči lahko vodi v prepričanje, da je izražanje čustev ali iskanje pomoči znak šibkosti. Posledično ljudje lahko zanikajo ali potiskajo svoja čustva, da bi izpolnili družbena pričakovanja o samostojnosti.

• Notranje obvladovanje: Individualizem spodbuja idejo, da moramo vse težave rešiti sami, kar lahko pomeni, da posamezniki poskušajo obvladovati svoja čustva brez zunanje pomoči. Ta notranji pritisk lahko vodi do čustvenega bypassa, kjer se čustva potisnejo na stran, da bi ohranili zunanji videz nadzora in uspeha.

Posledice zanikanja čustev

Ko posamezniki zanemarjajo ali potlačijo svoja čustva, to lahko vodi do resnih posledic za duševno in telesno zdravje. Dolgotrajno zanikanje čustev pogosto povzroča kopičenje stresa, ki lahko vodi v anksioznost, depresijo in celo telesne bolezni, kot so visok krvni tlak ali težave s prebavo. Neregulirana čustva lahko izbruhnejo na nepričakovane načine, kar lahko privede do težav v medosebnih odnosih, agresivnosti ali občutka odtujenosti.

Viri

Fisher, M. (2009). Capitalist realism: Is there no alternative? Zero Books.
Illouz, E. (2007). Emotional capitalism: The managerialization of human feeling. Polity Press.
Masters, R. A. (2010). Spiritual bypassing: When spirituality disconnects us from what really matters. North Atlantic Books.