“Otrok, ki čuti, da je vreden tak, kot je, bo naravno želel sodelovati in prispevati k družini in družbi – ne zato, da bi bil pohvaljen, ampak zato, ker se tako dobro počuti.” – Jesper Juul
Preden se lotimo teme, vas vabim, da razmislite, kako so vas hvalili starši. Naše lastne izkušnje s pohvalo v otroštvu nas pogosto popeljejo do razmisleka, kako naj pristopimo k pohvali svojih otrok danes. Zakaj je to vprašanje pomembno? Pogosto na svetovanje pridejo starši, ki rečejo: „Svoji hčeri dajem veliko pohval, ker od svojih staršev pohvale nikoli nisem slišala.“ Tako lahko ozavestimo, zakaj nekaj počnemo – oziroma zakaj tega ne počnemo. Na ta način začnemo razmišljati o sebi. Ali je to kar počnete res koristno za vaše otroke? Težko rečemo. Pomembno je, da kot starši razumemo, kako in zakaj hvalimo svoje otroke.
Učinki nepremišljene pohvale
Pohvala sama po sebi ni vedno koristna. Če jo uporabljamo nepremišljeno, lahko otroku nevede privzgojimo potrebo po zunanji potrditvi. Staršem je pogosto všeč in prikupno, ko triletnik vpraša: “A sem lepa?” In starš se z veseljem odzove in reče: “Seveda, najlepša si princeska naša.” V tistem trenutku se sliši super, a deset let kasneje se lahko zgodi, da najstnik še vedno nenehno išče potrditev pri prijateljih ali celo pri nasprotnem spolu. Takrat pa staršem to ni več všeč in jih skrbi, ker se njihova hči preveč ozira in prilagaja glede na mnenje okolice. Namesto da bi sledila svojim notranjim občutkom in razvijala lastno identiteto, se začne obremenjevati z nenehnim iskanjem zunanjega odobravanja.
Otroštvo, odraslost in iskanje potrditve
Številni klienti hodijo na terapije, ker imajo težave s samospoštovanjem in ne verjamejo, da so v svojem bistvu dobri ter vredni. Nekateri so prejeli obilico pohval, a se kljub temu počutijo prazno in nezadovoljno, saj so se naučili vrednotiti sebe zgolj skozi uspehe – akademske, službene, osebne ali družinske. Drugi pa nikoli niso prejeli potrditve in še vedno hrepenijo po njej pri pomembnih odraslih osebah. Iskanje zunanje potrditve pomeni, da posameznik išče potrditev svoje vrednosti, identitete ali uspehov predvsem skozi odzive in mnenja drugih. Ko otrok prejme pretirano pohvalo za vsako dejanje, se lahko nauči, da njegova vrednost ni samoumevna, temveč odvisna od zunanjega odobravanja. To lahko vodi do tega, da začne nenehno iskati potrditev pri starših, vrstnikih ali celo pri učiteljih. Tak pristop otežuje razvoj notranjega občutka samozavesti, saj otrok ne gradi trdne podlage lastne samopodobe, temveč se vedno znova zanaša na zunanjo validacijo. Rezultat je lahko težko sprejemanje kritike in soočanja z neuspehi, kar dolgoročno vpliva na osebnostni razvoj.
Domače okolje in šola
Družinsko okolje se razlikuje od šole in delovnega mesta. Doma ne bi smeli ocenjevati in primerjati otrok kot v izobraževalnem ali delovnem okolju, temveč jim nuditi varnost, podporo in brezpogojno pripadnost. V družbi, šoli in službi je pomembno, da dobimo povratno informacijo (oceno) o svojem delu in znanju. V domačem okolju pa imamo starši drugačno vlogo, ker gradimo drugačno skupnost in odnose. Vloga družine ni isto kot je vloga šole in službe. To pogosto pozabljamo in mešamo. Pogosto se zgodi, da starši nehote prenašajo šolsko ali delovno logiko tudi v domače okolje, kjer pa odnosi ne bi smeli temeljiti na ocenjevanju, primerjanju in pritisku na dosežke, temveč na varnosti, podpori in brezpogojni pripadnosti.
Hvali dobro vedenje in ignoriraj slabega?
Vedenjsko usmerjene terapije so v preteklosti pogosto temeljile na načelu “hvali dobro vedenje, ignoriraj slabo”, saj so izhajale iz behavioristične psihologije (B.F. Skinner, Pavlov), kjer so verjeli, da se vedenje oblikuje predvsem skozi sistem nagrad in kazni. Čeprav je res, da otroci pogosto ponavljajo vedenja, ki so nagrajena s pozornostjo in pohvalo, se je s časom pokazalo, da to ni vedno najboljši pristop, saj:
- Ne upošteva čustvenega ozadja vedenja – Otrok se ne obnaša dobro/slabo le zato, da bi bil pohvaljen ali kaznovan, ampak ker skuša nekaj izraziti.
- Lahko vodi v potrebo po zunanji potrditvi – Otrok se nauči delati dobro le zaradi pohvale in ne razvije notranje motivacije.
- Ignoriranje slabega vedenja ni vedno prava rešitev – Nekatera nezaželena vedenja so klic na pomoč in jih ne smemo prezreti.
Prav tako starši, ki hvalijo in odobravajo le ustrezno otrokovo vedenje ne prevzemajo soodgovornosti za otrokova neprimerna vedenja. Potemtakem krivdo zvalijo na otroka ali pa se še vedno ukvarjajo le vedenjem in spregledajo druge dimenzije otrokovega življenja.
Kako se lahko odzovemo?
Namesto avtomatičnega “Bravo!”, uporabimo bolj premišljene pristope:
✔ Priznanje:
- “Vidim, da rada plešeš. Rada te opazujem, kako uživaš.”
- “Tokrat sem imela občutek, da ti ni šlo najbolje. “
✔ Spodbujanje evalvacije:
- “Kako si se ti počutila med plesom?”
✔ Usmerjanje:
- “Vidim, koliko ti ples pomeni. Če želiš, lahko poiščemo nekoga, ki bi ti lahko pokazal še več korakov.“
✔ Spoštljiva in umirjena povratna informacija. Ton glasu naj bo isti, ko otroku nekaj ne uspe in ko mu uspe.
- “Opazila sem, da si že sam zaprl gumbke na svoji jopi. Si predstavljam, da ni bilo enostavno.”
Še nekaj primerov:
- Namesto osebnih oznak “Si zelo prijazen fant!“. Lahko rečemo: “Vidim, da si pomagal sestri s tem, da si ji prinesel vodo. Hvala!“
- Namesto “Lepo si narisal.“ Lahko rečemo: “Opazila sem, da si res skrbno pobarval to sliko. Kaj ti je bilo pri tem najbolj zabavno?“
- Namesto “Zelo lepo si pospravil sobo.“ Lahko rečemo: “Mora biti dober občutek imeti tako lepo urejeno sobo!“
- Namesto “Ti si tako pameten!“. Lahko rečemo: “Vidim, da si res zbran pri sestavljanju te sestavljanke.“
- Namesto “Ti si najboljši!“. Lahko rečemo: “Sam si pospravil igrače, to ti pomaga, da veš, kje so, ko jih spet potrebuješ.“
Zaključek
Starši in mentorji smo ogledalo otroku, ne skulptorji. Naša vloga ni, da otroka oblikujemo po lastnih pričakovanjih, temveč da mu pomagamo razviti notranjo trdnost in samospoštovanje. Z ozaveščanjem lastnih vzgojnih vzorcev lahko pohvalo uporabljamo na način, ki otroku resnično koristi, namesto da ga naredi odvisnega od zunanje potrditve. Imaš izzive pri odnosu z otrokom? Potrebuješ dodatno podporo? Lahko pogledaš STORITVE, ki te lahko podprejo.